Vsebina

• Koraki
• 1. del od 3: Priprava na cepljenje
• 2. del 3: Uporaba cepiva
• 3. del 3: Opazovanje odziva na cepivo

Steklina je resna virusna bolezen, ki lahko prizadene vse sesalce, tudi ljudi. Virus se prenaša s slino, običajno z ugrizom katere koli okužene živali. Pasja steklina je nekoč resno ogrožala ljudi, v zadnjem času pa jo je z rednim cepljenjem živali enostavno preprečiti. Če želite psa cepiti doma, morate strogo upoštevati določene zahteve in ustrezno in varno dajati cepivo.

Koraki

1. del od 3: Priprava na cepljenje

1. 1 Preberite pravila cepljenja psov proti steklini. Zavedajte se, da mora biti v Ruski federaciji cepljenje proti steklini izvedeno v veterinarski ambulanti, ki ima pravico izvajati take dejavnosti (običajno to počnejo državne veterinarske postaje in klinike, ki imajo dovoljenje za cepljenje psov proti steklini).Če se odločite, da boste psa sami cepili proti steklini, imate lahko težave pri izdaji dokumentov za prevoz živali ali če vaš pes ugrizne osebo.
   • Če želite na primer svojega psa cepiti, da ga ne bi izpostavili nepotrebnemu stresu ob obisku veterinarske ambulante, ali če ima določene vedenjske ali druge zdravstvene težave, ki otežujejo obisk klinike, je najbolje je poklicati veterinarja na dom. Potem lahko cepivo pravilno da in v veterinarski potni list živali vnese vse potrebne podatke. Poleg tega bodo podatki o cepljenju zapisani v dokumentaciji same veterinarske ambulante.
   • Zavedajte se, da lahko samo cepljenje proti steklini opravite na lastno odgovornost. To cepljenje ne bo uradno registrirano, kar vam ne bo dalo pravice do prejema določenih vrst dokumentacije za psa (na primer potrdil, ki dovoljujejo njihov prevoz). Poleg tega se lahko soočite z resnejšimi posledicami, če ne morete dokazati, da je bil pes cepljen, če nekoga napade. Zaradi neugodnih razmer proti steklini v Rusiji živali iz te države, tudi ustrezno cepljene proti steklini, niso dovoljene v številne druge države sveta ali pa so dovoljene šele po šestmesečni karanteni. Zato dvakrat premislite, ali se res želite cepiti sami.
   • Zavedajte se, da so v skladu z zakonodajo Ruske federacije vsi lastniki živali, stari od treh mesecev, dolžni cepiti živali, pse in mačke proti steklini. Poleg tega še vedno obstaja državni program brezplačnega cepljenja živali proti steklini z domačim cepivom "Rabikan". Če želite izkoristiti priložnost brezplačnega cepljenja psa, se morate osebno oglasiti v veterinarski ambulanti ali na izstopnem mestu cepljenja.
   • Obstaja veliko cepiv proti steklini, domačih in uvoženih. Priporočljivo je, da se posvetujete s poklicnim veterinarjem, da poiščete najboljše cepivo za vašo žival. Glavna stvar pri izbiri cepiva mora biti stabilnost imunosti, razvite po cepljenju, in enostavna toleranca cepiva. Najpogosteje uporabljena komercialna cepiva v Rusiji so Nobivak (Nizozemska) in Eurikan (Francija). Pri cepljenju s temi cepivi običajno ni težav s potovanjem s psom v tujino, medtem ko domačih cepiv proti steklini ne priznavajo številne tuje države.
2. 2 Preverite ustrezen urnik cepljenja. Pravočasnost je pri cepljenju proti steklini zelo pomembna. Prezgodnje dajanje cepiva lahko povzroči resne zdravstvene težave za vašega ljubljenčka, predolgo čakanje pa lahko ogrozi vašega psa, da zboli za steklino.
   • Če imate mladička, ga ni varno cepiti, preden je star tri mesece. Večina tujih veterinarjev priporoča prvo cepljenje proti steklini pri šestih mesecih, nato pa vsako leto ponovno cepljenje. Vendar pa bi bilo zaradi neugodnih razmer proti steklini v Ruski federaciji bolje razmisliti o cepljenju mladička pri treh mesecih skupaj z vašim veterinarjem.
   • Ne cepite, če morate v naslednjem tednu svojega psa kam koli prepeljati. Če se pri vašem psu pojavi huda reakcija na cepivo, bo morda težko najti veterinarja na cesti, ki bi mu pomagal.
   • Prizadevajte si za cepljenje zgodaj zjutraj, ko imate vsaj eno uro prostega časa, da spremljate reakcije vašega psa in iščete možne alergije.
3. 3 Cepivo kupite pri zaupanja vrednem dobavitelju veterinarskih zdravil. Cepiva so biološka snov, ki krepi imunski sistem proti določenim boleznim, zato za uspešno cepljenje svojega psa potrebujete cepivo dobre kakovosti.
   • Vaš veterinar vam lahko svetuje, kje je najbolje cepiti proti steklini. Pravzaprav, ker ste najverjetneje nagnjeni k poklicanju veterinarja na dom, bo preprosto prinesel potrebno cepivo s seboj, pri tem pa upošteval vsa pravila za njegov prevoz.
   • Cepivo lahko poskusite dobiti tudi na spletu, vendar je lahko vprašljive kakovosti. Ker lahko zaradi nekaterih temperatur cepivo postane manj učinkovito, je transport in shranjevanje zahteven. Če želite cepivo naročiti na spletu, vprašajte svojega veterinarja o ugledu dobavitelja cepiva, o katerem razmišljate, o tem, kako veterinarji ravnajo z njimi, in ali upoštevajo pravila prevoza in skladiščenja, opisana v navodilih za zadevno cepivo.
   • Če ste zaskrbljeni zaradi odziva vašega psa na cepivo in želite celovito pristopiti k cepljenju vašega hišnega ljubljenčka, vprašajte svojega veterinarja o cepivih brez timorezola. Thimerosol (živo srebro) je pri nekaterih psih povezan z izrazitimi neželenimi učinki na cepivo, zato mnogi dobavitelji običajno delajo s cepivi brez njega.
4. 4 Poiščite veterinarsko ambulanto, kjer lahko pokličete svojega veterinarja na cepljenje. V vsakem primeru je priporočljivo cepljenje pod nadzorom veterinarja. Prvič, cepivo je intramuskularno in brez ustrezne izobrazbe ga je težko samostojno dajati živalim. Drugič, v primeru cepljenja brez sodelovanja veterinarja ta postopek ne bo imel pravne veljave na ozemlju Ruske federacije.
   • Vprašajte svojega osebnega veterinarja, če gre na cepljenje na dom. Številni veterinarji lahko delajo na klice, zato bo vaš veterinar morda pripravljen priti k vam, še posebej, če osebno pozna težave, zaradi katerih je težko obiskati kliniko s svojim psom. Ko pokličete veterinarja na dom, mu lahko zaupate uvedbo cepiva ali pa samostojno dajete cepivo pod njegovim vodstvom.
   • Če vaš osebni veterinar ne hodi na dom ali če tega ne sme storiti, ga prosite za nasvet o drugem veterinarju, ki ga lahko pokličete. Z vašim dovoljenjem lahko vaš veterinar deli zdravstveno dokumentacijo vašega psa z drugim veterinarjem, da se lahko varno cepi proti steklini.
   • Ne pozabite, da brez sodelovanja veterinarja v postopku cepljenja ne bo imel pravne veljave v državi. V očeh države bo vaš pes veljal za necepljenega. Morda boste celo kaznovani, ker se niste cepili proti steklini. Če psa hranimo na prostem v pesjaku, je nujno, da ima uradno opravljen postopek cepljenja, tako da to po potrebi lahko dokumentirate. Poleg tega, če morate začasno pustiti svojo žival in jo za določen čas premestiti v zavetišče ali hotel za živali, je brez ustreznega cepljenja morda ne bo sprejeto.

2. del 3: Uporaba cepiva

1. 1 Pripravite cepivo. Za začetek preberite navodila proizvajalca za zdravilo, da boste razumeli vse značilnosti določenega cepiva, in preverite rok uporabnosti na embalaži cepiva. Cepivo ustrezno premešajte pod nadzorom domačega veterinarja.
   • Večina cepiv proti steklini je v obliki praška in tekočega razredčila, ki ga je treba pred cepljenjem ustrezno premešati. Navodila proizvajalca cepiva vam morajo povedati pravilen odmerek, ki ga morate dati hišnemu ljubljenčku, ali pa se o odmerku pozanimajte pri svojem veterinarju.
   • Najprej potopite brizgo in iglo v vialo s tekočino.Iz brizge potegnite potrebno količino tekočine iz viale in jo nato izvlecite iz viale.
   • Z brizgo vbrizgajte tekočino v vialo s praškom. Preden jo odstranite iz viale, popolnoma izpraznite brizgo.
   • Vialo s cepivom dobro pretresite. Prašek se mora popolnoma raztopiti. Prepričajte se, da v cepivu ne plavajo grudice in da na dnu viale ne ostane neraztopljen prašek.
2. 2 Pripravite brizgo. Po pravilnem mešanju cepiva lahko pripravite drugo injekcijsko brizgo.
   • V vialo vstavite novo, čisto brizgo. Potisnite bat brizge toliko, kolikor je potrebno, da dobite želeno količino cepiva. Če dvomite o količini cepiva, ki ga potrebujete, se lahko obrnete na domačega veterinarja.
   • Ko vlečete cepivo v brizgo, se prepričajte, da ni zračnih mehurčkov. Če opazite zračne mehurčke, izpraznite brizgo in ponovno izvlecite. Morda bo trajalo več poskusov, preden boste lahko normalno potegnili brizgo brez zračnih mehurčkov.
   • Druga možnost je, da od svojega veterinarja zahtevate, da v brizgo nanese pravilen odmerek cepiva. Veterinar ima v tej zadevi veliko več izkušenj, veliko hitreje in učinkoviteje jih bo dobil.
3. 3 Dajte psu injekcijo. Po pripravi brizge s cepivom lahko svojega psa cepite.
   • Izberite, kdo od vas (vi ali veterinar) si boste injicirali zdravilo. Večino cepiv proti steklini lahko dajemo subkutano in intramuskularno, nekatera pa se injicirajo samo intramuskularno, zato preverite navodila za določeno zdravilo. Pozorno preberite podatke v navodilih. Tako boste vedeli, ali je treba cepivo dati intramuskularno ali pa je bolje in učinkoviteje dajati subkutano. Zato je pomembno cepljenje pod nadzorom veterinarja, saj brez ustrezne izobrazbe morda ne veste, kako izbrati pravo mesto za cepljenje. Če mislite, da bo vaš pes pri osebnem dajanju cepiva mirnejši, povejte svojemu veterinarju in ga prosite, naj vam pomaga najti pravo mišico za dajanje cepiva.
   • Pri dajanju cepiva je potrebno, da psa zadrži nekdo drug. Če cepiva ne dajete sami, lahko psa držite, medtem ko ga veterinar cepi.
   • S pomočjo svojega veterinarja poiščite pravo mišico pri svojem psu. Previdno vstavite iglo brizge vanjo in sprostite bat ter nato izvlecite brizgo.

3. del 3: Opazovanje odziva na cepivo

1. 1 Razumeti normalne reakcije na cepivo. Mnogi psi, tudi če so zdravi, lahko doživijo neželene učinke na cepivo proti steklini. To se običajno šteje za normalno in naj bi minilo v enem tednu.
   • Najpogostejša vrsta reakcije na cepivo je alergijska ali anafilaktična reakcija. To se običajno zgodi med ponovnim cepljenjem po drugem ali tretjem času cepljenja. Vaš pes lahko postane letargičen, ima rahlo zvišano telesno temperaturo in oteklino okoli območja, kjer je bilo cepljeno. Veterinar lahko nato priporoči uporabo antihistaminikov, če je alergijska reakcija huda. Resne alergijske reakcije so lahko usodne, vendar so redke. Če živite dovolj daleč od veterinarske ambulante, se morate zavedati možnih tveganj za samozdravljenje s cepivom.
   • Lokalne reakcije na cepivo vključujejo otekanje, pordelost in srbenje na mestu cepljenja. Pojavijo se kmalu po cepljenju in običajno niso resne. Ti simptomi ponavadi izginejo v nekaj tednih.
   • Splošni odziv telesa na cepivo je lahko vročina, letargija in izguba apetita. To je precej pogosto in se pojavi kmalu po cepljenju.Ti simptomi izginejo v nekaj dneh.
   • Resna reakcija se bo pojavila v 10-30 minutah po injiciranju. Pes lahko zelo oslabi in pride v šok, medtem ko bo imel blede dlesni in pospešen srčni utrip; možna je tudi izguba zavesti.
2. 2 Pazite na stranske učinke cepiva pri vašem psu. Psa morate nekaj časa pozorno opazovati, da ne zamudite izrazitih neželenih učinkov.
   • Takoj po cepljenju boste morali eno uro pozorno spremljati svojega psa. V tem času je najverjetneje pojav posebej izrazitih reakcij, ki lahko zahtevajo veterinarski poseg.
   • Bodite previdni, ko se dotikate svojega psa v dneh po cepljenju proti steklini. Verjetno bo imela bolečino na mestu injiciranja, zato se ne smete dotikati tega dela njenega telesa.
3. 3 Po potrebi poiščite veterinarsko oskrbo. Občasno lahko živali doživijo resne reakcije na cepivo. Če natančno upoštevate vsa navodila, se takšne situacije redko pojavijo. Če pa pride do resne reakcije na cepivo, bo vaš pes morda potreboval veterinarsko pomoč.
   • Avtoimunska anemija je ena od reakcij imunskega sistema, ki vpliva na število rdečih krvnih celic (eritrocitov). Malo verjetno je, da bi se podobna reakcija pojavila pri cepljenju proti steklini, vendar to ni nemogoče. Znaki začetka avtoimunske anemije so apatija, povečan srčni utrip, bruhanje in driska. Avtoimunske reakcije so lahko dovolj hude, da zahtevajo veterinarski poseg. Če pri svojem psu opazite zgoraj omenjene simptome, takoj poiščite veterinarsko pomoč.
   • Če lokalne reakcije na cepivo (na primer oteklina) ali splošne telesne reakcije (na primer zvišana telesna temperatura ali apatija) ne minejo same po sebi v nekaj dneh, odpeljite svojega psa k veterinarju, da preveri, zakaj so reakcije tako vztrajne.