Vsebina

• Koraki
• Metoda 1 od 1: Lekcije
• Lekcija 1
• Lekcija 2
• Lekcija 3
• Lekcija 4
• Lekcija 5
• Nasveti
• Kaj potrebujete

Urdu je prvi uradni jezik Pakistana. Njeni govorci, hindujščina in lingua franca (skupni jezik hindustanske podceline: Indije, Pakistana in Bangladeša) se med seboj razumejo. Urdu prihaja iz sanskrta, indoarijskega jezika in si je veliko besed in kulture izposodil iz arabščine in perzijščine.

Ocenjeno število govorcev: materni govorci: 240 milijonov (1991-1997) [1] Drugi jezik: 165 milijonov (1999) [2] Skupaj: 490 milijonov (2006) [3] (vir: http: // en. Wikipedia. org/wiki/hindustanski_jezik)

Koraki

1. 1 Treba je razumeti besedno strukturo stavkov v urdujščini: SUBJECT, SUPPLEMENT, FABULOUS (v angleščini je takšna konstrukcija SUBJECT, GLAGOL, SUPPLEMENT).Tako v angleščini piše: "Jones [subjekt] vidi [predikat] Thomas [objekt]", v urdu bo videti tako: "Jones [subjekt] Thomas [objekt] vidi [predikat]".
2. 2 Naučite se osnovnih edninskih zaimkov v urdujščini.
   • Jaz / jaz: "meinei"; "Mai"; "Merae"
   • Ti: "tum"; "Tumhae"; "Tumharae"; "Tumnae"; "Tussae"
   • On / ona / to / to: "in"; "Zaspan"; "Uspee";
3. 3 Naučite se osnovnih množinskih zaimkov v urdujščini. Vsak od zgoraj navedenih zaimkov ima množinsko enakovrednost, ki se uporablja, kadar se zaimek nanaša na več predmetov, pa tudi, ko se zaimek nanaša na nekoga, ki ga spoštujete, ali je na višjem položaju, ali samo iz vljudnosti, ali nekoga uradno nagovoriti:
   • Mi smo: "hum"; Humarae; "Khumsae"; "Khumsab";
   • Vi: "aap"; Aapsabh; "Aapsabhee";
   • Oni / tisti: "in"; "Unhee"; "Inhee"; "Unko";
4. 4 Naučite se uporabljati urdujski glagol "biti". Biti ima naslednje konjugacije:
   • Biti: "hona" (nedoločen čas)
   • Jaz sem: mein "hun"
   • Vi ste: tum "ho"
   • On / ona / to / to je: v "hai"
   • Izjema je "mein hun" pomeni "jaz sem", ker "mein" pomeni "jaz" in to je subjekt, "hun" pomeni "je" je predikat, v urdujščini pa je struktura stavka naslednja: a subjekt, objekt (v tem primeru odsoten), predikat.
   • Mi smo: hum "hain"
   • Vi ste: aap "hain"
   • So / so: v "hain"
   • Tako kot v angleščini se tudi v množini vsi zaimki uporabljajo z glagoli v isti konjugaciji.
5. 5 Ne pozabite, da se vsi glagoli v nedoločni obliki končajo na "na", na primer "hona" - "biti" in "dekhna" - "videti". Za običajne glagole, kot je dekhna (vendar ne hona), obstaja preprosto pravilo za njihovo konjugacijo v sedanjem času. Odstraniti morate "on" in namesto tega dodati še en konec. Treba je opozoriti, da se v vseh treh primerih podčrtani zlogi uporabljajo le, če je subjekt v stavku moškega spola (npr. »Janez«). Če je subjekt ženskega spola (npr. "Jane"), se ti zlogi nadomestijo z "in".
   • Jaz ("mein"): ta
   • Ti ("tum"): "tu> e / y>"
   • On / ona / to ("in"): "tu> a / y>"
   • Mi ("hum"): "tain"
   • You ("aap"): "tain"
   • Oni ("v"): "tain"
   • Tako se bo na primer glagol dekhna (videti) spremeniti za I (jaz sem moški) kot dekhta ali za vas (če ste ženskega spola) kot dekhti.
6. 6 Ne pozabite, da je glagol "biti" ("hona") najpomembnejši, ker se uporablja za tvorbo sedanjika. Ko torej v angleščini rečemo »vidim«, bo to v urdu ustrezalo prevodu »vidim« ali v pravilnem vrstnem redu »vidim«. Torej, v urduju je reči "vidim" kot reči "sem in vidim". Če niste rekli, da ste "," medtem ko ste rekli, da vidite, glagol videti ne bo v sedanjem času. Tako:
   • "Jaz" [žensko] "glej": "mein dekhti hun"
   • "To vidi": "vo dekhta hai"
   • Spomnite se, da je mein jaz, hun je I (konjugiran I), dekhti pa glagol videti (dekhna) za konjugacijo ustrezne ženske ženske I.
7. 7 Ne pozabite, da ko zaimki delujejo kot dopolnila, se rahlo spremenijo, da označijo, da je bilo dejanje izvedeno na njih in ne na njih. Ko samostalniki delujejo kot dopolnila, se jim za označbo te spremembe doda "ko", na primer "Janez" je primeren za subjekt, "ko" pa je predmet.
   • I ("mein"): "mujhe"
   • Ti ("tum"): "tumkhe"
   • On / ona ("in"): "usse"
   • Mi ("hum"): "humkhe"
   • Ti ("aap"): "aapko"
   • Them ("in"): "unhe"
8. 8 Spomnite se, kako je sestavljen dopolnilni stavek. Če želimo na urduju reči "vidim Janeza", rečemo nekaj takega kot "tam vidim Janeza" - "sem", [prisotni] "in vidim Janeza."
   • "Vidim Johna": "mein john ko dekhta hun"
   • "Jane vidi Johna": "jane john ko dekhti hai"
   • Razčlenimo: "Jane [tema] John ko [dodatek] dekhti [vidi, žensko] hai [sedanjik je]]"
   • "Vidim te": "mein tumkhe dekhta hun"
   • "Ti" [žensko] "nas vidi": "tum humkhe dekhti ho"
   • "Vidijo Jane": "vo jane ko dekhtain hain"

Metoda 1 od 1: Lekcije

Lekcija 1

1. 1 Struktura stavkov - deklarativna
2. 2Izjavni stavek v angleščini je stavek, ki tvori
3. 3izjavo.
4. 4 Sestavimo majhen slovar: Ključne besede za prvo lekcijo.
5. 5ena smer
6. 6dva prej
7. 7tri ty'n
8. 8papir ka'g_khaz pes kuta '
9. 9pero kvalam opica bandar
10. 10komplet knjig'b
11. 11ta bivši
12. 12to woh
13. 13be (3. oseba, ednina) ha ~ e
14. 14be (1 oseba v ednini; 1, 2, 3 osebe v množini) ha ~ e
15. 15glagol biti - sedanji preprost čas
16. 16 Eak to ty'n. En dva Tri.
    
    [[Slika: Govori in razumej urdujski korak 24.webp | center | 550px]
17. 17 Ex kita'b ha ~ e. To je knjiga.
18. 18 Ja, kita'b ha ~ ye. To je knjiga.
19. 19 Ex ka'g_haz ha ~ e. To je papir.
20. 20 Ex eak ka'g_haz ha ~ e. To je kos papirja (ali dokumenta).
21. 21 Bivši kwalam ha ~ e. To je pero.
22. 22 Ex eak kwalam ha ~ e. To je pero.
23. 23 Woh eak kita'b ha ~ e. To je knjiga.
24. 24 Woh eak ka'g_haz ha ~ e. To je papir.
25. 25 Ex bandar ha ~ e. To je opica.
26. 26 Woh kuta 'ha ~ e. To je pes.

Lekcija 2

1. 1Struktura stavkov / skladnja
2. 2Eak, do, ti'n, ka'g_haz, ku-t-a, kvalam, bandar, kita'b, ex ,, ha ~ e, ha ~ e (n)
3. 3 Sestavimo majhen slovar: ključne besede za drugo lekcijo.
4. 4štiri k_ha’r sedem sa't deset das
5. 5pet p'nk_x osem ni ^ x
6. 6šest k_heh devet nav
7. 7Lep pozdrav in stabilne fraze
8. 8Pozdravljeni Pozdravljeni (uporablja se predvsem za odziv na telefon in)
9. 9v vsakodnevnem pozdravu)
10. 10 A'da'b arz ha ~ e./ a'da'b. / sala'm. / namaste.
11. 11 / Namas_hka’r./ zdravo / assalam-o-alaikum
12. 12/ Ra'm - ra'm
13. 13 Kako si? A'p kaise ha ~ uh (n)
14. 14V redu sem / v redu Mai (n) ak_ha hu (n)
15. 15Zbogom K_huda-ha'fiz
16. 16Lahko noč S_hab-bae-k_hair
17. 17Lep dan želim A'p ka din ak_ha guzre
18. 18Hvala S_hukriya
19. 19Dobrodošli pri vas A'p ki maherba'ni
20. 20Dobrodošli v_hus_h amdi'd
21. 21 Kako ti je ime? A'p ka na'm ki ~ I ha ~ hej
22. 22Moje ime je Azad Mera naam Aza'd ha ~ e

Lekcija 3

1. 1Struktura stavka-vprašalna
2. 2Vprašalni stavek v angleščini je stavek, ki
3. 3 oblikuje vprašanje.
4. 4 Sestavimo majhen slovar: ključne besede za tretjo lekcijo.
5. 5ena smer
6. 6dva prej
7. 7tri ty'n
8. 8papir ka'g_khaz pes kuta '
9. 9pero kvalam opica bandar
10. 10komplet knjig'b
11. 11to je bivši
12. 12potem pa voh
13. 13be (3. oseba, ednina) ha ~ e
14. 14be (1 oseba v ednini; 1, 2, 3 osebe v množini) ha ~ e (n)
15. 15 Kya ex eak (naredi, najstnik.....) ha ~ e. Je ta (dva, tri .........)?.
16. 16 Kya ex kita'b ha ~ e. To je knjiga?
17. 17 Kya ex eak kita'b ha ~ e. To je knjiga?
18. 18 Kya ex ka'g_haz ha ~ e. Je to papir?
19. 19 Kya ex eak ka'g_haz ha ~ e. Je to kos papirja (dokument)?
20. 20 Kya ex kwalam ha ~ e. Je to pero?
21. 21 Kya ex eak kwalam ha ~ e. Je to pero?
22. 22 Kya woh eak kita'b ha ~ e. Je to knjiga?
23. 23 Kya voh eak ka'g_haz ha ~ e. Je to papir?
24. 24 Kya ex bandar ha ~ e. Je opica?
25. 25 Kya woh kuta 'ha ~ e. Je to pes?

Lekcija 4

1. 1Struktura stavka - imperativna stavka
2. 2Imperativna klavzula v angleščini je stavek, ki
3. 3vsebuje ukaz ali zahtevo.
4. 4 Yaha'n a'o. Pojdi sem.
5. 5 Yaha'n jaldi a'o. Pridi sem hitro.
6. 6 A'j va'pas a'o. Pridi danes.
7. 7 A'j hi 'va'pas a'o. Pridi nazaj danes.
8. 8 Wuh ka'm jaldi karo. Hitro opravite to delo.
9. 9 Ex ka'm jaldi karo. Hitro opravite delo.
10. 10A'hista mate bolo Ne govori počasi.
11. 11 Zor se mat bolo. Ne govorite glasno.
12. 12 A'j waha'n ja'o. Pojdi tja danes.
13. 13 Ba'khar baito. Sedi zunaj.
14. 14 Andar a'o. Pridi notri.

Lekcija 5

1. 1Struktura stavka - klicaj
2. 2Klicaj v angleščini je stavek, v katerem
3. 3se izražajo močna čustva ali čustva.
4. 4 Kya ex eak (naredi, najstnik.....) ha ~ e. Je ta (dva, tri .........)?.
5. 5 Kya ex kita'b ha ~ e. To je knjiga?
6. 6 Kya ex eak kita'b ha ~ e. To je knjiga?
7. 7 Kya ex ka'g_haz ha ~ e. Je to papir?
8. 8 Kya ex eak ka'g_haz ha ~ e. Je to kos papirja (dokument)?
9. 9 Kya ex kwalam ha ~ e. Je to pero?
10. 10 Kya ex eak kwalam ha ~ e. Je to pero?
11. 11 Kya woh eak kita'b ha ~ e. Je to knjiga?
12. 12 Kya voh eak ka'g_haz ha ~ e. Je to papir?
13. 13 Kya ex bandar ha ~ e. Je opica?
14. 14 Kya woh kuta 'ha ~ e. Je to pes?

Nasveti

• Razširite svoj besednjak tako, da zapišete seznam običajnih glagolov, za katera veljajo enaka pravila kot zgoraj.
• Poiščite besede z istim fonetičnim pravilom in tiste, ki se rimajo.
• Urdu je v središču Punjabija. Če res želite postati dober govornik, se naučite pandžabi, potem ko se naučite urdu!
• Sodobni mednarodni standard črk abecede URDU - HINDUSTANI - [INDIJSKI JEZIK]
• V urdu je besedilo napisano od desne proti levi, ne od leve proti desni, kot v večini jezikov.
• Sed fasih uddin in quaader unissa bagum (1992). "Sodobni mednarodni standard črk abecede URDU - (HINDUSTANI) - INDIJSKI jezik, pisava, ki se uporablja za ročno napisano besedilo, opombe v slovarju, novinarsko gradivo in računalniško jezikovno komuniciranje." Chicago.
• http://en.wikipedia.org/wiki/Uddin_and_Begum_Urdu-Hindustani_romanizacija

Kaj potrebujete

• Urdu slovar.