Vsebina

• Koraki
• 1. del 2: Sestavine ionske enačbe
• 2. del 2: Pisanje ionskih enačb
• Nasveti

Ionske enačbe so sestavni del kemije. Vsebujejo le tiste sestavine, ki se med kemično reakcijo spreminjajo. Najpogosteje se ionske enačbe uporabljajo za opis redoks -reakcij, reakcij izmenjave in nevtralizacije.Pisanje ionske enačbe zahteva tri osnovne korake: uravnoteženje molekularne enačbe kemijske reakcije, njeno prevajanje v popolno ionsko enačbo (to je pisanje komponent, kot obstajajo v raztopini), in na koncu pisanje kratke ionske enačbe.

Koraki

1. del 2: Sestavine ionske enačbe

1. 1 Razumeti razliko med molekularnimi in ionske spojine. Za zapis ionske enačbe je prvi korak določitev ionskih spojin, vključenih v reakcijo. Ionske snovi so tiste, ki v vodnih raztopinah disociirajo (razpadejo) na nabite ione. Molekularne spojine se ne razgradijo v ione. Sestavljeni so iz dveh nekovinskih elementov in jih včasih imenujemo kovalentne spojine.
   • Ionske spojine lahko nastanejo med kovino in nekovino, kovino in poliatomskimi ioni ali med več poliatomskimi ioni.
   • Če dvomite, v katero skupino spada določena spojina, poglejte lastnosti njenih sestavnih delov v periodnem sistemu.
2. 2 Določite topnost spojine. Vse ionske spojine se ne raztopijo v vodnih raztopinah, torej ne vse se disociirajo v ločene ione. Preden začnete pisati enačbo, morate ugotoviti topnost vsake spojine. Spodaj so kratka pravila za topnost. Več podrobnosti in izjeme od pravila najdete v tabeli razpustitve.
   • Upoštevajte pravila v naslednjem vrstnem redu:
   • vse soli Na, K in NH₄ raztopi;
   • vse soli NO₃, C₂H₃O.₂, ClO₃ in ClO₄ topen;
   • vse soli Ag, Pb in Hg₂ nerešljiv;
   • vse soli Cl, Br in I se raztopijo;
   • soli CO₃, O, S, OH, PO₄, CrO₄, Kr₂O.₇ in tako₃ netopno (z nekaj izjemami);
   • SO soli₄ topen (z nekaj izjemami).
3. 3 Določite kation in anion spojine. Pozitivno nabiti ioni (običajno kovine) imenujemo kationi. Anioni imajo negativen naboj, običajno nekovinski ioni. Nekatere nekovine lahko tvorijo ne le anione, ampak tudi katione, medtem ko kovinski atomi vedno delujejo kot kationi.
   • Na primer, v spojini NaCl (kuhinjska sol) je Na pozitivno nabit kation, saj je kovina, Cl pa negativno nabit anion, saj je nekovina.
4. 4 Določite poliatomske (kompleksne) ione, vključene v reakcijo. Takšni ioni so nabite molekule, med atomi katerih je tako močna vez, da se v kemičnih reakcijah ne disociirajo. Treba je identificirati poliatomske ione, saj imajo svoj naboj in ne razpadejo na posamezne atome. Poliatomski ioni imajo lahko tako pozitivne kot negativne naboje.
   • Pri splošnem tečaju kemije si boste verjetno morali zapomniti nekaj najpogostejših poliatomskih ionov.
   • Najpogostejši poliatomski ioni so CO₃, NE₃, NE₂, TAKO₄, TAKO₃, ClO₄ in ClO₃.
   • V učbeniku za kemijo ali na internetu je mogoče najti še veliko večatomskih ionov.

2. del 2: Pisanje ionskih enačb

1. 1 Uravnotežite celotno molekularno enačbo. Preden začnete pisati ionsko enačbo, morate uravnotežiti prvotno molekularno enačbo. Če želite to narediti, morate pred spojine postaviti ustrezne koeficiente, tako da je število atomov vsakega elementa na levi strani enako njihovemu številu na desni strani enačbe.
   • Zapišite število atomov za vsak element na obeh straneh enačbe.
   • Pred elementi dodajte koeficiente (razen kisika in vodika), da bo število atomov vsakega elementa na levi in ​​desni strani enačbe enako.
   • Uravnajte atome vodika.
   • Uravnotežite atome kisika.
   • Preštejte število atomov za vsak element na obeh straneh enačbe in se prepričajte, da je enako.
   • Na primer po uravnoteženju enačbe Cr + NiCl₂ -> CrCl₃ + Ni dobimo 2Cr + 3NiCl₂ -> 2CrCl₃ + 3Ni.
2. 2 Določite stanje vsake snovi, ki sodeluje v reakciji. To je pogosto mogoče oceniti glede na stanje težave. Obstajajo določena pravila, ki pomagajo ugotoviti, v kakšnem stanju je element ali povezava.
   • Če stanje določenega elementa ni navedeno v stanju problema, ga določite z periodnim sistemom.
   • Če pogoj pravi, da je spojina v raztopini, jo označite (rr).
   • Če je v enačbo vključena voda, uporabite tabelo topnosti, da ugotovite, ali bo ionska spojina disociirala. V primeru visoke topnosti spojina disociira v vodi (rr). Če ima spojina nizko topnost, bo ostala trdna (tv).
   • Če voda ne sodeluje v reakciji, bo ionska spojina ostala v trdni obliki (tv).
   • Če se v težavi pojavi kislina ali baza, se raztopita v vodi (rr).
   • Kot primer razmislimo o reakciji 2Cr + 3NiCl₂ -> 2CrCl₃ + 3Ni. V čisti obliki sta elementa Cr in Ni v trdni fazi. NiCl₂ in CrCl₃ so topne ionske spojine, to je v raztopini. Tako lahko to enačbo prepišemo na naslednji način: 2Cr_(tv) + 3NiCl_2(rr) -> 2CrCl_3(rr) + 3Ni_(tv).
3. 3 Ugotovite, katere spojine disociirajo (ločene na katione in anione) v raztopini. Po disociaciji se spojina razgradi na pozitivne (kationske) in negativne (anionske) komponente. Te komponente bodo nato vstopile v ionsko enačbo kemijske reakcije.
   • Trdne snovi, tekočine, plini, molekularne spojine, ionske spojine z nizko topnostjo, poliatomski ioni in šibke kisline ne disociirajo.
   • Popolnoma disociira visoko topne ionske spojine (uporabite tabelo topnosti) in močne kisline (HCl_(rr), HBr_(rr), Zdravo_(rr), H₂TAKO_4(rr), HClO_4(rr) in HNO_3(rr)).
   • Upoštevajte, da čeprav poliatomski ioni ne disociirajo, jih je mogoče vključiti v ionsko spojino in jo ločiti v raztopini.
4. 4 Izračunajte naboj vsakega disociiranega iona. Pri tem ne pozabite, da kovine tvorijo pozitivno nabite katione, nekovinski atomi pa se spremenijo v negativne anione. Določite naboje elementov po periodnem sistemu. Prav tako je treba uravnotežiti vse naboje v nevtralnih spojinah.
   • V zgornjem primeru NiCl₂ disociira na Ni in Cl ter CrCl₃ razpade na Cr in Cl.
   • Nikelj ion ima 2+ naboj, ker je vezan na dva klorova iona, od katerih ima vsak en sam negativni naboj. V tem primeru mora en ion Ni uravnotežiti dva negativno nabita iona Cl. Ion Cr ima naboj 3+, saj mora nevtralizirati tri negativno nabite ione Cl.
   • Ne pozabite, da imajo poliatomski ioni svoje naboje.
5. 5 Enačbo prepišite tako, da se vse topne spojine ločijo na posamezne ione. Vse, kar disociira ali ionizira (na primer močne kisline), se razgradi na dva ločena iona. V tem primeru bo snov ostala v raztopljenem stanju (rr). Preverite, ali je enačba uravnotežena.
   • Trdne snovi, tekočine, plini, šibke kisline in ionske spojine z nizko topnostjo ne bodo spremenile svojega stanja in se ne bodo ločile na ione. Pustite jih takšne, kot so.
   • Molekularne spojine se bodo preprosto razpršile v raztopini in njihovo stanje se bo spremenilo v raztopljeno (rr). Obstajajo tri molekularne spojine ne bo šel v državo (rr), to je CH_4(G), C₃H_8(G) in C.₈H_18(f).
   • Za obravnavano reakcijo lahko celotno ionsko enačbo zapišemo v naslednji obliki: 2Cr_(tv) + 3Ni_(rr) + 6Cl_(rr) -> 2Cr_(rr) + 6Cl_(rr) + 3Ni_(tv)... Če klor ni del spojine, se razgradi na posamezne atome, zato smo število ionov Cl pomnožili s 6 na obeh straneh enačbe.
6. 6 Prekličite enake ione na levi in ​​desni strani enačbe. Prečrtate lahko le tiste ione, ki so popolnoma enaki na obeh straneh enačbe (imajo enake naboje, indekse itd.). Enačbo prepišite brez teh ionov.
   • V našem primeru obe strani enačbe vsebuje 6 ionov Cl, ki jih je mogoče prečrtati. Tako dobimo kratko ionsko enačbo: 2Cr_(tv) + 3Ni_(rr) -> 2Cr_(rr) + 3Ni_(tv).
   • Preverite rezultat. Skupni naboji leve in desne strani ionske enačbe morajo biti enaki.

Nasveti

• Trenirajte se nenehno zapišite agregatno stanje vseh komponent v vse enačbe kemijskih reakcij.