Vsebina

• Koraki
• 1. del od 3: Merjenje ramenskega tlaka
• 2. del 3: Merjenje pritiska v gležnju
• 3. del 3: Izračun gleženjskega brahialnega indeksa (ABI)
• Nasveti
• Opozorila

Gleženjsko-brahialni indeks (ABI) je razmerje krvnega tlaka v spodnji nogi ali gležnju do krvnega tlaka v roki. Poznavanje ABI je pomembno, ker se lahko uporablja kot indikator periferne arterijske bolezni (PAD). Periferne arterije v telesu lahko prizadenejo enako kot koronarne arterije (arterije srca). Lahko so zamašeni s holesterolom ali pa zaradi kalcifikacije postanejo trdi. Znatna razlika med krvnim tlakom v spodnjih nogah in rokah lahko kaže na periferno arterijsko bolezen. To stanje lahko povzroči resnejše zdravstvene težave, kot sta možganska kap in srčno popuščanje.

Koraki

1. del od 3: Merjenje ramenskega tlaka

1. 1 Bolnika prosite, naj leži v položaju, obrnjenem navzgor. Položaj obrnjen navzgor je znan kot ležeči položaj. Pazite, da vaš pacient leži na ravni površini z rokami in nogami v višini srca. Pred merjenjem krvnega tlaka naj bolnik počiva vsaj 10 minut. Počitek bo pomagal normalizirati njegov krvni tlak, še posebej, če je zaskrbljen, prav tako pa bo pomagal uskladiti srčni in ramenski utrip.
   • Pacientovi roki morata biti dostopni. Rokavi morajo biti ohlapni in zavihani na stran.
2. 2 Poiščite brahialno arterijo. S kazalcem in srednjim prstom poiščite srčni utrip.Ne uporabljajte palca, ker ima lasten utrip, kar lahko oteži iskanje pacientovega utripa. Ramenski utrip se običajno čuti tik nad kubitalno jamo - na sredini komolca
3. 3 Manšeto postavite okoli leve roke pacienta. Prepričajte se, da je manšeta približno 5 cm nad ramenskim pulzom. Da bi se izognili netočnim odčitkom, poskrbite, da je manšeta dovolj ohlapna, da se lahko rahlo obrača okoli roke, vendar ne tako ohlapno, da bi lahko zdrsnila po roki.
   • Če je mogoče, uporabite manšeto za krvni tlak, ki je približno dve tretjini širine pacientove roke.
4. 4 Napihnite manšeto za merjenje sistoličnega krvnega tlaka v roki. Za merjenje krvnega tlaka namestite membrano (okrogel del) stetoskopa na pulz rame. Zaprite ventil ročne črpalke in z njim napihnite manšeto na približno 20 mmHg. nad normalnim krvnim tlakom ali dokler se bolnikov pulzni pulz ne sliši več.
   • Sistolični tlak označuje najvišji krvni tlak, ki nastane kot posledica krčenja levega prekata srca.
   • Diastolični tlak se nanaša na najmanjši tlak, ki nastane pri polnjenju prekatov s krvjo med začetkom srčnega cikla.
5. 5 Spustite zrak iz manšete. Po odprtju ventila počasi spuščajte tlak s hitrostjo 2 do 3 mmHg, pri tem pazljivo spremljajte manometer (manometer). Opazujte, kdaj se utripajoči zvok vrne in nato izgine. Sistolični krvni tlak je trenutek, ko se pulzirajoči zvok vrne, diastolični tlak pa, ko utripajoči zvok izgine. Sistolični krvni tlak je vrednost, ki jo boste kasneje uporabili za izračun ABI.

2. del 3: Merjenje pritiska v gležnju

1. 1 Bolnika prosite, naj ostane v ležečem položaju z licem navzgor. Cilj je ohraniti roke in noge na isti ravni kot srce, da dobite najbolj natančne odčitke krvnega tlaka. Pacientu odstranite manšeto za krvni tlak.
2. 2 Zavijte manšeta okoli levega gležnja bolnika. Manšeto postavite pet centimetrov nad gleženj (kostni greben) gležnja. Poskrbite, da manšeta ni pretesna. Preverite tesnost tako, da vstavite dva prsta. Če ne morete vstaviti dveh prstov, je pretesno.
   • Prepričajte se, da imate za bolnika ustrezno velikost manšete. Širina manšete mora biti nekoliko širša od premera spodnjega dela noge.
3. 3 Poiščite hrbtno arterijo stopala. Hrbtna arterija stopala (dorsalis pedis) se nahaja na zgornji površini stopala v neposredni bližini mesta, kjer stopalo prečka gleženj. Na zgornji del stopala nanesite ultrazvočni gel. Doppler ultrazvočno sondo postavite na najmočnejšo točko hrbtne arterije stopala. Senzor premikajte, dokler ne najdete mesta z najglasnejšim srčnim utripom. Slišati bi morali utripajoč ali žvižgajoč zvok.
4. 4 Zabeležite krvni tlak v hrbtni arteriji stopala. Napihnite manšeto za krvni tlak na 20 mmHg. nad pacientovim normalnim sistoličnim tlakom ali dokler ne izgine piskajoči zvok iz Dopplerjevega pretvornika. Izpihnite manšeto in opazite, ko se vrne piskajoč zvok. To je sistolični krvni tlak v gležnju.
5. 5 Poiščite zadnjo golenico (a. Zadnjo golenico). Za natančnejšo ABI morate izmeriti krvni tlak v hrbtni arteriji stopala in zadnji tibialni arteriji. Zadnja tibialna arterija se nahaja na zadnji strani spodnjega dela noge, približno četrtino poti navzgor.Nanesite ultrazvočni gel na to področje in z Dopplerjevo sondo poiščite kraj, kjer se najmočneje sliši posteriorni golenični utrip.
6. 6 Zabeležite krvni tlak v zadnji tibialni arteriji. Ponovite isti postopek kot za hrbtno arterijo stopala. Ko končate z registracijo pritiska, prestavite manšeto na desno nogo. Zabeležite krvni tlak v hrbtni arteriji stopala in v zadnji tibialni arteriji v desni nogi.

3. del 3: Izračun gleženjskega brahialnega indeksa (ABI)

1. 1 Zabeležite višji sistolični krvni tlak v gležnju. Primerjajte odčitke na levem in desnem gležnju ter odčitke v hrbtni arteriji stopalne arterije in v zadnji tibialni arteriji obeh gležnjev. ABI se izračuna z uporabo najvišje ocene pri vsakem gležnju.
2. 2 Razdelite sistolični krvni tlak v gležnju v primerjavi s sistoličnim krvnim tlakom v roki. Izračunajte LPI za vsako nogo posebej. Uporabite največjo vrednost od branja arterije levega gležnja in delite z odčitkom brahialne arterije. Nato ponovite ta postopek z rezultati desnega gležnja.
   • Primer: sistolični krvni tlak na levem gležnju 120 in sistolični krvni tlak na roki 100.120/110 = 1.02.
3. 3 Zapišite in interpretirajte rezultat. Normalni gleženjsko-brahialni indeks v mirovanju je 1,0 do 1,4. Bolj ko je bolnikov ABI na 1, boljši je izid. To pomeni, da mora biti krvni tlak v roki čim bližje krvnemu pritisku v gležnju.
   • ABI manjši od 0,4 kaže na hudo periferno arterijsko bolezen. Bolnik lahko razvije neozdravljive razjede ali gangreno.
   • ABI 0,41-0,90 kaže na blago do zmerno periferno arterijsko bolezen in zahteva dodatne preiskave, kot so CT, MRI ali angiografija.
   • ABI od 0,91-1,30 označuje normalna plovila. Vendar lahko vrednost med 0,9-0,99 povzroči bolečino med vadbo.
   • ABI> 1,3 označuje nekompresibilne in zelo kalcificirane žile, ki umetno zvišajo krvni tlak. Dolga leta sladkorne bolezni ali kronične ledvične bolezni lahko privedejo do tega stanja.

Nasveti

• Simptomi bolezni perifernih arterij vključujejo bolečine v nogah pri hoji, neozdravljive rane na prstih, stopalih ali nogah, razbarvanje in izpadanje las na nogah, hladno in razdraženo kožo itd.
• Da bi izključili zgodnje stopnje periferne žilne bolezni, bi morali gleženjsko -brahialni indeks izmeriti težki kadilci, ljudje s sladkorno boleznijo več kot 50 let, ljudje z družinsko anamnezo bolezni srca in ožilja ter ljudje z visokim holesterolom - tudi če imajo nimajo simptomov.
• Če ima bolnik rano na rami ali stopalu, uporabite rabo s sterilno gazo, da jo zaščitite, preden zavijete manšeto.
• Preden opravite postopek, preverite zdravnikova navodila ali posebne okoliščine. Določanje brahialnega krvnega tlaka pri dializnem bolniku je lahko kontraindikacija za ta postopek.
• Preverite splošno stanje bolnika. Druga patološka stanja lahko vplivajo na natančnost postopka.

Opozorila

• Razen če niste bili usposobljeni za uporabo manšete za merjenje krvnega tlaka ali za merjenje krvnega tlaka, morate vi ali oseba, ki ji pomagate, obiskati zdravnika za natančno potrjeno odčitavanje ABI.